Modeli diagnoze

Stroka loči dva modela diagnoze, in sicer medicinski in socialni model.

Medicinski model temelji na izvoru demence in opredeljuje naslednje oblike:
– infektivne degenerativne oblike (Creuzfeld-Jakobova bolezen),
– primarne degenerativne oblike (Alzheimerjeva demenca: najpogostejša oblika, pogosteje prizadete ženske),
– demenca zaradi prekrvavitvenih motenj možganov (arterioskleroze, možganske kapi, multiinfarktna demenca),
– demence kot posledice drugih bolezni (presnovne in hormonske motnje, možganski tumorji, možganske poškodbe, zastrupitve, psihoaktivne snovi).
Ocenjeno je, da je ozdravljivih zgolj 15 % demenc. Uporabnost medicinskega modela je v tem, da jasno vidimo, da je mnogo vzrokov moč preprečiti, pri že obolelih pa lažje razumemo, da gre za bolezen.

Socialni model opredeljuje razvojne faze demence, ki se odražajo na razkroju posameznikove osebnosti in fizične agilnosti. Za lažjo predstavo in prepoznavanje stadijev pri obolelem svojcu ali varovancu ter za iskanje pravočasne pomoči vam predstavljamo 7-stopenjsko lestvico razvojnih faz bolezni (Reisberg, Ferris, Leon in Cook (1992).

STOPNJA KLINIČNE ZNAČILNOSTI

  1. Ni motenj zaznavanja Oseba se ne pritožuje nad motnjami spomina, tudi klinični testi ne kažejo sprememb ali primanjkljaja.
  2. Zelo blage motnje zaznavanja (pozabljivost) Pritožbe osebe nad motnjami spomina: izgubljanje stvari, pozabljanje dobro poznanih imen. Ni objektivnih kazalcev spominskih motenj pri kliničnih testih. Delovne in socialne vloge dobro obvlada.
  3. Blage motnje zaznavanja (zgodnja zmedenost) Prve jasne izgube na različnih področjih: slaba predstava o sodelovanju, pozabljanje imen in besed, zgolj mala zapomnitev prebranega, izgublja ali zalaga vredne predmete. Nižja zbranost in nižji socialni interes. Motnje zaznavanja se pokažejo pri kliničnih testih.
  4. Zmerne motnje zaznavanja (pozna zmedenost) Klinični intervju zazna jasne spominske motnje. Izrazit upad kratkoročnega spomina, pozabljanje dogodkov iz osebne preteklosti, motnje koncentracije, upad socialne aktivnosti in zainteresiranosti za družino. Prisotno zanikanje problemov, umik in pretvarjanje.
  5. Izrazite motnje zaznavanja Pacient ne more preživeti brez pomoči in opore. Ni zmožen navajati podatkov o svojem življenju, osebnih podatkov ali podatkov o svojih bližnjih. Neorientiranost v prostoru in času, težave pri računanju, osnovnih higienskih opravilih in oblačenju.
  6. Resne motnje zaznavanja Pacient pozabi imena najbližjih, življenjske izkušnje, neorientiranost v prostoru in času, inkontinentnost, potrebna pomoč pri vsakodnevnih opravilih, spremembe osebnosti in čustvovanja, preganjavice, halucinacije in blodnje, obsesije, izguba stika z realnostjo.
  7. Zelo resne motnje zaznavanja Izgubljene vse verbalne sposobnosti, inkontinenca in nepokretnost, potrebuje pomoč na vseh področjih

Socialno medicinski model obravnave je najprimernejši in najučinkovitejši, saj upošteva prizadetost vseh področij človekovega bivanja.