Kaj je demenca?

Demenca oz. biti dementen pomeni stigmo za človeka. Beseda sama po sebi je nevtralna, negativni prizvok ji dajemo mi in naš odnos do ljudi s to diagnozo. Če bi spremenili odnos do posameznikov, ki so stari, neorientirani, pozabljivi, bi tudi demenca postala le težava, s katero se je moč uspešno spopasti.

Kogoj s sodelavci (1996) navaja, da je demenca poznana že vsaj 2000 let. Gre za skupek bolezenskih znakov, ki vključujejo motnje mnogih višjih možganskih in spoznavnih funkcij, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja ali presoje. Motnje so izražene na način, da bistveno motijo delovno in socialno uspešnost.
Demenca lahko prizadene vsakega posameznika, ni pa del normalnega staranja. Možnost za njen pojav se s starostjo veča, saj se v starosti nad 65 let pojavlja pri vsakem petem posamezniku, nad 80 let pa za njo zboli vsak tretji.

Demence za enkrat še ni moč pozdraviti, lahko pa upočasnimo njeno napredovanje. Zdravila, ki so trenutno na voljo, imajo največji učinek v zgodnjem obdobju bolezni, zaradi česar sta zgodnje prepoznavanje in obravnava izrednega pomena. Največji dejavnik tveganja je starost, ki pa v zadnjih letih upada, saj za demenco zbolijo tudi mlajši od 65 let.
Za diagnosticiranje demence je pristojna stroka. Zdravniški tim sestavljajo splošni zdravnik, psiholog, socialna delavka, medicinska sestra in psihiater.